Iskra Delta
Pred Iskro Delto je v sedemdesetih letih v Jugoslaviji delovalo veliko državno podjetje Elektrotehna, v katerem je nastal oddelek, ki je prodajal računalnike za vodenje procesov in naprave za upravljanje poslovnih procesov. V 1977 je oddelek prerasel v samostojno specializirano računalniško podjetje Delta. V letu 1978 se je Delta izključila iz Elektrotehne in se začela povezovati z Iskro in Gorenjem v podjetje, imenovano Iskra Delta. Zaradi novo prihajajočih kadrov iz Iskre se je podjetje hitro razvijalo, proizvajalo in je tako kmalu imelo lastne prodajno-servisne centre po celotni Jugoslaviji. Njihova uspešnost je temeljila na njihovem prizadevanju, da se čim tesneje povežejo z uporabniki njihovih računalnikov. Podjetje se je z iznajdljivostjo kmalu uveljavilo v Jugoslaviji in po svetu, kjer je sodelovalo z Veliko Britanijo, ZDA, Indijo, Avstrijo in tudi s Kitajsko, kjer so 10 policijskih postaj največjih kitajskih mest računalniško povezali. Politična trenja in ekstremne ekonomske razmere v Jugoslaviji v koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja pa so, kljub dolgemu seznamu uspehov podjetja, pripeljale do presenetljivega in še vedno ne povsem pojasnjenega propada Iskre Delte.
Uveljavljanje podjetja Iskra Delta
Zaradi novo prihajajočih kadrov iz Iskre se je podjetje hitro razvijalo, proizvajalo in je tako kmalu imelo lastne prodajno-servisne centre po celotni Jugoslaviji. Njihova uspešnost je temeljila na njihovem prizadevanju, da se čim tesneje povežejo z uporabniki njihovih računalnikov.
Že v letu 1980 je Iskra Delta ustanovila predstavništvo v New Yorku in navezovala stike z ameriškimi dobavitelji ter bila tako seznanjena z najnovejšimi razvojnimi dosežki v Silicijevi dolini. Izdelali so nova računalnika, Partner in Triglav (za internacionalne kupce Trident), leta 1984 pa prvi izvedli projekt računalniškega upravljanja in vodenja hidroelektrarne na daljavo. Prav tako je s svojimi računalniki sodelovala pri športnih prireditvah, kot so bili skoki v Planici, smučarska tekmovanja v Kranjski gori in Mariboru ter Zimska Univerzijada na Čehoslovaškem. Njihovo sodelovanje je pomenilo popolno informacijsko podporo, evidenco sodelujočih ter zbiranje in distribucijo rezultatov na različnih lokacijah.
Slika 1: Fotografija z Zimske univerzijade na Češkoslovaškem, na kateri je opazen reklamni balon z logotipom Iskra Delta Computers.
V času delovanju so svoje izdelke vestno predstavljali na Interbiro sejmih v Ljubljani in Zagrebu ter s tem privabljali tudi veliko tujih strank. Prav na sejmu leta 1984 so bili nad dosežki Iskre Delte navdušeni predstavniki Ljudske republike Kitajske, ki so od podjetja želeli, da skupaj uresničijo projekt, ki bi računalniško povezal policijske postaje desetih največjih mest na Kitajskem. Iskra Delta je predlog sprejela in leta 1986 tudi uspešno realizirala gromozanski projekt. Takrat je bil ta projekt največji nakup Kitajske sploh v Jugoslaviji, ki je ti dve državi tudi povezal. Vseeno pa je prišlo pri uresničitvi tega projekta do določenih zapletov. Sodelovanje Jugoslavije s Kitajsko je pritegnilo pozornost vzhodnih in kitajskih obveščevalnih služb.
Slika 2: Razstavni prostor Iskre Delta na sejmu Interbiro.
Konec leta 1986 se je Iskra Delta lahko pohvalila z dolgim seznamom proizvodov in uspešnih projektov, med katere spadajo računalniki Paka, Partner in Triglav, ki je bil pod imenom Trident na mednarodnem sejmu v nemškem Leipzigu izbran za najboljši računalnik v odprti konkurenci z Zahoda, Vzhoda in Daljnega vzhoda; programska oprema in sistemi Delta 800, PDP 11, Delta 8000, Gemini in IDA; projekt LAN, Projekt komunikacij, projekt DIPS 85 in Projekt aplikativnih branž. Vsi ti uspehi in dejstvo, da majhno podjetje obvladuje tehnologijo, ki se jih je v takrat dalo dobiti le s strani ZDA, navdušijo tudi vodstvo Republike Indije, ki leta 1988 v Jugoslavijo pošlje državno delegacijo s predsednikom Rajivom Gandhijem na čelu. Tudi z njimi se Iskra Delta uspešno dogovori za sodelovanje in ustanovitev mešanega podjetja v Indiji.
Slika 3: Reklamna fotografija za računalnik Partner.
Slika 4: Računalnik Triglav (Trident).
Zahod levo, Vzhod desno in Iskra Delta vmes
Iskra Delta je svoje največje uspehe uživala v sredini in na koncu 80-ih let prejšnjega stoletja, višek njenih uspehov pa se je skladal s časom visoke napetosti med ZDA in Sovjetsko zvezo, glavnima silama Hladne vojne. Šlo je za vojno medsebojnega vojaškega in ekonomskega izčrpavanja, do druge polovice 80-ih pa so si Združene države priborile pomembno prednost pred Sovjeti, saj so dovolj zgodaj odkrili vrednost informacijske tehnologije. Le-ta se je
izkazala kot ključna, saj je omogočala proizvodnjo naprednejše vojaške tehnologije in natančnejših raket, Sovjetska zveza pa je ta tehnološki zaostanek skušala nadoknaditi z večjo kvantiteto orožij, kar je vodilo do še hujšega ekonomskega izčrpavanja, predvsem pa je kvaliteta raket in orožja Združenih držav imela večjo težo kot kvantiteta, na katero je bila prisiljena staviti Sovjetska zveza. Združene države Amerike so pozornost posvetile tudi preprečevanju ali vsaj oteževanju, da bi njihova tehnologija prišla v sovjetske roke. Temu namenu je služil embargo oziroma blokada prenosa tehnološke tehnologije in informacij iz Zahoda na Vzhod, čemur je bila podvržena tudi Iskra Delta, saj je bila v sodelovanju z ameriškimi proizvajalci in za potrebe proizvodnje uporabljala tudi s strani ZDA dobljene komponente. Sovjetska zveza je ravno v Iskra Delti videla rešitev za svoj tehnološki zaostanek za ZDA, saj je podjetje proizvajalo tehnologijo, ki je se lahko kosala tudi z ameriško. Tako se je Iskra Delta znašla v navzkrižnem ognju med obema poloma Hladne vojne, saj so jo pozorno spremljale tudi ZDA, ki so v podjetju videli tržno nevšečnost (lahko bi celo rekli konkurenčnost, a je bilo slovensko podjetje za to vendarle premajhno), predvsem pa so želeli na vsak način preprečiti, da bi napredna tehnologija prišla v roke agentov sovjetske obveščevalne službe KGB, saj bi to lahko pomenilo podaljšanje Hladne vojne in ponovno rast napetosti med svetovnima silama. Že sam obstoj podjetja v tem času torej za ZDA predstavlja preveliko tveganje. Marca 1988 sovjetska delegacija na čelu s predsednikom Gorbačovom obišče Slovenijo, da bi si ogledala sposobnosti Iskre in njenih podjetij, posebno Iskre Delte. Tudi njih so predstavitve zmožnosti proizvodov Iskre Delte navdušili, zato podjetju ponudijo sodelovanje in možnost hitre in obsežne širitve na vzhodni trg. Vodstvo podjetja sodelovanje zanima, a le v okviru embarga in dogovora z ZDA. V začetku leta 1989 v Moskvi ustanovijo mešano jugoslovansko-sovjetsko podjetje z imenom TEDA. Kmalu pa začne Sovjetska zveza izsiljevati Iskro Delto in zahtevati, da se le-ta odreče zahtevi po soglasju ZDA in brez dovoljenja administracije Združenih držav začne proizvajati svoje računalnike znotraj Sovjetske zveze, v nasprotnem primeru bodo podjetje začeli obravnavati kot zahodno, kar bi pomenilo izjemno otežitev pridobivanja plačil s strani vzhodnih kupcev, tudi za že dobavljeno opremo. Ker Iskra Delta tega ne stori, začnejo sovjetski kupci spremenjene predpise uporabljati kot izgovor, da že dobavljenih računalnikov ne plačajo v dogovorjenem roku, to pa povzroči začetek nepremostljivih finančnih ovir za podjetje.
<p> Slika 5: Fotografija predstavništva Iskre Delta in Mihail Gorbačov, ki si je prišel ogledat Deltine računalnike.
Propad Iskre Delte
Iskra Delta je s svojimi uspehi navdušila mnoge, a obenem ji je njen poslovni načrt nakopal precej sovražnikov, saj je njen uspeh močno temeljil tudi na podjetnosti in določeni meri svojeglavosti. Poleg ZDA in Sovjetske zveze jo je ogrožalo lastno politično vodstvo, ki se je ustrašilo njenih uspehov v tujini, že omenjene svojeglave naravnanosti podjetja in morebitne politične moči, ki bi si jo vodstvo podjetja lahko s tem pridobilo, zaradi je imela nasprotnike tudi v vodstvu same Iskre. Že pred sodelovanjem Iskre Delte s Sovjetsko zvezo so si jo želele podrediti Združene države Amerike, ki so prek podjetnih, političnih in ekonomskih ukrepov želeli zamajati vero ljudi v podjetje in si jo priključiti kot podružnico ameriškega podjetja, domači nasprotniki pa so želeli omajati ogled podjetja in njenih zaposlenih v očeh javnosti. Leta 1987 podjetju uspe otvoriti nov razvojno-proizvodni center v Ljubljani in umiriti pritisk nase. Podležejo pa pritisku s strani podjetja IBM in se strinjajo za sodelovanje z njimi, kar omogoči ZDA dober pregled nad slovenskim prostorom, saj je bila Iskra Delta sedaj v sodelovanju tako z DEC kot z IBM. Nova strategija za zaviranje razvoja sedaj postanejo ponudbe zaposlenim pri Iskri Delti za izobraževanje in zaposlitev v ZDA. Nenormalna inflacija v Jugoslaviji v letu 1989 povzroča podjetjem izjemne težave že samo pri pravočasnem plačevanju delavcev, a Iskra Delta le-te uspešno premošča zaradi prodora za vzhodni trg. Prvi usodni udarec utrpi, ko Sovjeti prenehajo s pravočasnimi plačili, kar tudi Iskra Delto pahne v hude finančne težave. Te izkoristijo akterji ZDA, ki med delavce Iskre Delte sejejo nezadovoljstvo in podpirajo nasprotnike podjetja znotraj Slovenije. Določen del delavcev napove prenehanje z delom, če njihove plače ne pridejo pravočasno in ko plača res ne pride, se grožnje držijo. Občutek nemoči prepriča direktorja v presenetljiv odstop, k kateremu je botrovala tudi ponudba prestižnega šolanja na institutu MIT v ZDA. Direktorjev odstop, težave pri likvidnosti in nesoglasja med novih vodstvenim kadrom podjetja so povzročili tudi, da so kupci začeli zadrževati naročila. Finančne težave so se tako le povečevale do nevzdržne točke in povzročale nezadovoljstvo znotraj podjetja, vse to pa so nasprotniki ob podpori ZDA hitro izkoristili in izvedli razkroj ter stečaj podjetja. Glavno vlogo pri tem sta igrala vodstvo Iskre in njena interna banka, ki si uspe prilastiti večino premoženja Iskre Delte z obljubo pomoči pri premostitvi finančnih težav, ki se je nato ne drži in izpelje razkroj in stečaj Iskre Delte.
Zaključek
Slovenska podjetja, ki so razvijala informacijsko tehnologijo, z Iskro Delto na čelu so predstavljala eno gonilnih sil razvoja informacijske tehnologije in računalnikov. Iskra Delta je žela izjemne uspehe na domačem in tujem trgu ter postavljala mejnike mogočega, predvsem s svojim sodelovanjem z Ljudsko republiko Kitajsko. Še bolj izjemno je dejstvo, da ji je vse to uspelo brez pomoči domače vlade, svoje finance so v največji meri krepili s prodajo in odličnim čutom za podjetništvo. Propad Iskre Delte ostaja skrivnosten, saj obstaja veliko javnosti nepoznanih spremenljivk in dejavnikov, naš glavni vir za opis njenega propada pa predstavlja pričevanje njenega direktorja Janeza Škrubeja. A verjetno poglavitni razlog za njen razkroj ostajajo napetosti na domačem terenu, dejstvo, da ni imela pomoči vlade, in še posebej, da je zaradi svojih nenadejanih uspehov prestavljala preveliko tveganje za lastno vlado in tuje politične akterje.
Dodatno
O tem, kaj se je dogajalo v Iskri Delti v času hladne vojne in kako so izvedli največji projekt podjetja za Kitajsko, je v podcastu Frekvenca X na Valu 202 pripovedoval tudi takratni direktor podjetja Janez Škrubej. https://val202.rtvslo.si/2016/02/frekvenca-x-27/
V drugem delu podcasta so se Škrubeju pridružili še nekdanji uslužbenec Iskre Delte Andrej Grebenc, predsednik Sveta za elektronske komunikacije Dušan Caf, in inženir računalništva Damjan Žemva. Skupaj so pokomentirali, zakaj je prišlo do nenadnega propada podjetja v nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah. https://val202.rtvslo.si/2016/06/frekvenca-x-40/
Slika 6: logotip podjetja Iskra Delta (IDC – Iskra Delta Computers).