Iskradata 1680

Iskradata 1680


  • 1977-1984
  • Procesor Motorola 6800
  • 48 kB RAM pomnilnik
  • 16 kB ROM pomnilnik
  • Modularna zgradba, ki omogoča poljubne konfiguracije



IskraData 1680, ali krajše ID 1680, je računalniški sistem, ki ga je leta 1977 razvilo podjetje Iskra TOZD Računalniki Kranj in ga proizvajalo do leta 1984. Njegova raba je bila predvidena za poslovne, laboratorijske in izobraževalne namene, najbolj pogosto pa se je uporabljal za avtomatizacijo procesov, zaradi zmožnosti izvajanja operacij v realnem času.

Mikroračunalnik ID 1680 je temeljil na družni 8-bitnih mikroprocesorjev Motorola 6800 in modularni zgradbi sistema. Procesor je bil, tako kot tudi pomnilnik in ostale komponente, priklopljen na skupno sistemsko vodilo, na katerega so bili speljani signali posameznih modulov. Ker moduli niso imeli lastnih fizičnih naslovov, je bilo mesto prikopa teh popolnoma poljubno, naslovni prostor pa nastavljiv s stikali in povezavami.

Modularna zasnova je IskraDati omogočala hitro in preprosto prilagajanje sistema raznim zahtevam tržišča, izdelovali pa so tudi univerzalne tiskane plošče formata 2E, na katerih so lahko uporabniki sami razvijali in dodajali svoje lastne module. Uporabniki so tako lahko poljubno razširjali sistem do najrazličnejših konfiguracij.

Sistem je vseboval glavni pomnilnik RAM kapacitete 48 kB in hitrejši ROM pomnilnik velikosti 16 kB, podatke pa je hranil na 8 inčni disketni enoti.

Kot vhodno/izhodne naprave so bili dodani moduli: nadzorna plošča, modem hitrosti 300 baudov, analogno-digitalni pretvornik, digitalno-analogni pretvornik, ura v realnem času, serijska povezava RS-232, paralelna povezava Centronics in modul za upravljanje 16 programskih prekinitev.

ROM pomnilnik je hranil osnovne rezidenčne programe ID 1680, ki so bili potrebni za delovanje. Vsebovali so monitorske programe, linijski urejevalnik besedil, mikro zbirnik, prevajalnik za programski jezik BASIC, razhroščevalnik in še kaj, kar je bilo dovolj za učinkovito komunikacijo s perifernimi napravami kot so video prikazovalniki, teleprinterji in podobno. Uporabo dodatnih enot z gibljivimi diski pa je omogočal Iskrin diskovni operacijski istem IDOS.

S pomočjo programatorja je uporablnik lahko na pomnilniško vezje trdno zapisal poljubne programe in jih uporabil v svojem sistemu s preprostim vstavljanjem pomnilniškega vezja v sistem.

Viri: