Prototip procesne enote D8000

Prototip procesne enote D8000


  • razvoj od 1985 do 1989
  • 32 bitni sistem
  • nedokončan projekt



Projekt D8000 se je začel leta 1985. Izvajal se je pri podjetju Iskra Delta v sodelovanju z Univerzo v Mariboru in se predčasno zaključil leta 1989 ob zatonu Iskre Delte.

Cilj projekta je bila izdelava računalniške procesne enote na podlagi že obstoječih VAX procesorjev podjetja Digital Equipment Corporation, čigar VAX 11 je Iskra Delta uporabljala v sistemih Delta 4780 in Delta 4850. Izdelava lastnih procesnih enot je bila del strategije povečevanja avtonomije, saj bi nadomestila uvoz DEC komponent. Hkrati je bil to korak proti preboju v svetovno tehnološko elito.

VAX procesorji so bili 32-bitni sistemi z CISC arhitekturo, ki so razširili in nadomestili PDP procesorje istega proizvajalca. V času snovanja D8000 sta bila na trgu VAX 11/780 in 30% počasnejši VAX 11/750, ki sta se uporabljala v zgoraj omenjenih Delta sistemih. Zanimivo je, da se ime D8000 ne navezuje na serijo VAX 8000, čeprav je ta prišla na trg v času razvoja D8000.

Tudi D8000 je bila 32-bitna enota. Uporabljala naj bi nabor inštrukcij identičen VAX 11 procesorjem in operacijski sistem Delta V, ki je bil Iskrina verzija VAX/VMS in se je že uporabljal na Delta 4780 in Delta 4850. Cilj D8000 je bil povečati stopnjo integracije in izboljšati hitrosti procesiranja z uporabo principov cevovoda. Hkrati bi z D8000 dosegli fizično manjši izdelek od VAX 11 in podvojili hitrost VAX 11/780. Procesna enota je bila na dveh extended hex ploščah imenovanih E (izvršitveni) in I (ukazni) procesor. Uporabljali so nabor inštrukcij CISC VAX. Z uporabo osmih 4-bit Gate Array-ev so sestavili 32-bitno procesno enoto. Mikrokoda za krmiljenje vezja pa je imela besede dolžine 136 bitov. Za modeliranje digitalnih logičnih vezij so uporabljali simulator HILO.

Milan Palian (Iskra Delta) je ustvaril lastni CAD/CAM (Computer Aided Design/Computer Aided Manufacturing) sistem, ki se je uporabljal za grafično dokumentacijo, tabele električnih vezij in avtomatizacijo izdelave ožičenja/montažnih platform.

Zaradi poslovnih težav podjetja Iskra Delta od 1988 naprej se je projekt zaključil pred izpolnitvijo ciljev in nikoli ni prišlo do proizvodnje. Ob zaključku sta ekipi uspeli razviti prototip vezja v Wire Wrap tehniki, obe extended hex plošči in segment Integer inštrukcij iz nabora CISC VAX.

DEC so v 90-ih razvili novo 64-bitno arhitekturo Alpha. Sledil je prevzem DEC v Compaq, tega pa je kupil HP. Arhitektura zgornjih procesorjev se je skozi čas preselila v Intelove procesorje.

  • Člani ekipe Iskra Delta:
    • Marko Ambrož dipl. inž.
    • Silvester Kink dipl. inž.
    • Peter Knego dipl. inž.
    • Mihajlo Knežević dipl. inž., vodja oddelka SM do 1988
    • Milan Palian dipl. inž
    • mag. Radivoj Pavlin dipl. inž.
    • Viki Povše inž.
    • Boško Simonović dipl. inž.
    • Dušan Vukadin dipl. inž.
    • Anton Žvanut dipl. inž., vodja oddelka SM po 1988
    • Pripravniki: Erik Brumat, Dušan Ponikvar, Damjan Škvarč
  • Vodja ekipe na Univerzi v Mariboru:
    • Prof. dr. Jožef Gjerkeš

Viri: