Povzetek: Tomaž Štebe
Gospod Štebe je svojo računalniško pot začel s študijem avtomatike na Ljubljanski univerzi. Diplomo je delal na miniračunalniku TI960A. Pri profesorju Virantu so imeli centralo PBX, ki so jo testirali in opravljali različne naloge za Iskro, on pa je dobil nalogo da implementira program za skeniranje priključkov in hkrati to še optimizira. Za implementacijo programa pa je uporabil Assembler (Zbirni jezik-nizkostopenjski programski jezik).
Leta 1974 se je zaposlil v raziskovalnem inštitutu Iskra na tržaški. Tam je delal na zaznavi in analizi radijskih signalov, za zvezo NATO. Gospod Štebe pa jim je predlagal, da bi uporabili mikroprocesorje za krmiljenje. Takrat so mu šefi ta predlog celo odobrili in so kupili Fairchildov F8 mikroprocesor developer kit (razvojni sistem), ki je temeljil na Intel 8008 procesorju, a je bil ta na žalost samo osnovni z malo funkcionalnosti in si z njim ni mogel pomagati pri projektu. Vmes je moral odslužiti vojaški rok leta 1976 in ko se je vrnil leta 1977 je dal odpoved. V iskanju službe je naletel na oglas Iskra Telematika v Kranju. Iskali so osebo, ki bi odšla na delo in izobraževanje v Antwerp, Belgija za podružnico podjetja Bell Telephone, kar je bil tudi velik razlog, da se je odločil za to službo in z le 3-mesečno hčerko odšel v Belgijo za skoraj 2 leti.
Tam je že na začetku naletel na težave, saj je zamudil seminar za SADT (structure analysis and design technique), tako da se je to moral priučiti sam. Tam je opravljal delo programerja, delali pa so skupaj v veliki sobi, kjer je bilo vse zastekljeno, tako da so videli šefe in oni njih, podoben sistem, kot je bil uporabljen v Ameriki. Tam je po nekaj časa zamenjal oddelek osnovnega razvoja programske opreme, v oddelek, kjer so prilagajali programske pakete za posamezne države. V tistem času pa je bil edini Slovenec v Belgiji, saj je prva skupina za Metacont 10C že bila nazaj v Kranju s programskim paketom. Ta paket je bil tudi uporabljen v Rusiji. Kmalu zatem pa je šel Bell Telephone v posodobitev sistema, tako da se je učil na modernejšem software-u telefonskih central. Operacijski sistem so razvijali Angleži, v Kranju pa je bilo potrebno le še implementirati druge protokole. Pri nas pa se je uporabljala “balkanska” iznajdba dvojčkov, kar pomeni, da je ena linija za centrale in dva priključka, tako da je lahka v enem trenutku govorila samo ena oseba.
V tistih časih se je v fazi programiranja uporabljala tehnika SADT. Ločiti moramo med programiranjem in kodiranjem, saj kodiranje je prevajanje zahtev v programsko kodo poljubnega jezika in predstavlja neki avtomatizem. Veliko pomembnejše in bolj za razmislek pa je programiranje, ki predstavlja zasnovo programa. Tukaj je bilo potrebno izvesti analizo, iz nje razbrati pomembne točke ter to sprocesirati in iz tega dobiti funkcije, ter iz funkcij narediti design model, koncipirati potek in struktura programa. Znanje SADT je bil pridobljen od Belgijcev, sistem pa je bil razvit v 60-tih letih s strani Douglas T. Ross in je dosegel množično uporaba leta 1973 v ameriški vojski, leta 1981 pa se je formaliziral in preimenoval v IDEFO.
Leta 1983 je zapustil Iskra Telematika, in se pridružil (Iskra) Delta računalniki. Tam je deloval na implementaciji SCADA (nadzorovanje in pridobivanje podatkov), za računalnik PDP-11 (16-bitni miniračunalnik).
Leta 1988 je zapustil Delto, razlog za to pa je bilo pomanjkanje pravega dela. Delo si je našel v Kamniku kjer je delal varovanje proti požaru in vlomu s skupno centralo. To delovno mesto pa je že zapustil po 3 mesecih, saj je sam želel narediti sistem za širšo uporabo, vodstva pa to ni zanimalo in so hoteli le omejen nabor funkcionalnosti. To kot sam pravi je bila napaka, saj je bilo v tem času težko dobiti službo zaradi krize. Po osamosvojitvi slovenije, pa se je zaposlil tudi na ministrstvu za obrambo leta 1991, čez dve leti je bil izvoljen za predsednika izvršnega sveta Ljubljana, kjer je predsedoval 2 leti. Za tem je 2 leti delal pogodbeno na pisarniškem sistemu in kmalu zatem postal župan Mengša leta 1999, kjer je imel dva mandata do 2006. Danes pa se ukvarja z IoT, kjer brez klasičnega kontrolerja nadzirajo dogajanje v sobi, preko računalniškega vida. Poleg tega projekta pa se ukvarja še na projektu za analizo vode, iz kod prihaja in kaka je njena vsebina. Za patent so se morali odpraviti v Ameriko saj so imeli v Evropi preveč težav. Zahtevo za patent so vložili leta 2010, prejeli pa so ga šele 2014. Trenutno pa še nabirajo finančna sredstva.
Če se vrnemo nazaj v čas zatona Iskre, pa gospod Štebe vidi več razlogov za razpad Iskre. Prvi je to da Iskra ni imela nobene resnične lastnine, saj je imela vse v najem, pa tudi računalnike je delala na reverz. Razlog za razpad vidi tudi v naložbi za tovarno v Stegnjah, kjer so se zadolžili, potem pa je nastopila kriza in tega zaradi pomanjkanja poslov niso mogli odplačati.
Celoten intervju je na voljo tukaj.