Povzetek: Nikolaj Zimic
Nikolaj Zimic, danes redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko, je v začetku svoje kariere sodeloval pri razvoju računalnika Dialog za podjetje Gorenje. Razvoj je potekal v okviru laboratorija na takratni Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kateremu se je najprej pridružil kot študent, nato pa se je v laboratoriju zaposlil kot stažist in asistent. Potekal je pod vodstvom profesorja Viranta, ki je takrat tudi vodil laboratorij. Razvoj Gorenjevega Dialoga je bil sorazmerno velik projekt, saj so razvijali vse od programske do strojne opreme. Šlo je za razvoj računalnika za domačo rabo, ki bi bil poceni in posledično dostopen za širšo množico. Podobne računalnike, kot sta Apple in Radio Shack TRS, so se v tujini začeli razvijati že malce prej. Po zmogljivostih je bil podoben Partnerju Iskra Delte, zato se je razvoj ob združitvi v Iskra Delto žal zaustavil. Izdelanih je bilo okrog 100 računalnikov, ki so jih v Gorenju uporabljali za interno uporabo, večinoma za vnašanje in pisanje besedil. Komponente, ki so bile potrebne za sestavo računalnika, je razvojni skupini dobavljalo podjetje Gorenje. Osnova je bila sicer ZiLOG-ov procesor Z80, ki je bil nadgradnja Intel-ovega 8080. Vse pa so programirali v Assembler-ju. Tiskano vezje in tipkovnica sta bila v celoti slovenska, prav tako tudi določene pasivne komponente. Integrirana vezja so bila uvožena. Operacijski sistem je bil prilagojen CPM – komande so bile podobne Unix-ovim medtem ko je bil diskovni sistem CPM-ov. S pridobivanjem komponent sicer ni bilo težav, saj je podjetje Gorenje vse pridobilo po sovjih kanalih, prav tako ni bilo težav z embargom, kot so jih imeli pri podjetju Iskra Delta. Tekom razvoja se je zgodilo tudi nekaj sprememb na samem računalniku. Izdelanih je bilo več verzij računalnikov, en je bil samo v ROM-u, kasneje sta prišli še verziji z disketami in potem še z diski. Spremenila se je tudi grafika, v začetku je bila narejena s klasičnimi vezji, kasneje pa so dodali integrirano vezje – grafični kontroler. Pomnilnik je bil omejen na 64 kB, poskušali so ga razširiti s pomočjo bank, vendar pa operacijski sistem tega ni dopuščal, kar je povzročilo kar nekaj težav. Konkurence na področju razvoja domačih računalnikov takrat ni bilo veliko, omembe vrednih je nekaj posameznikov, ki so se lotili razvoja računalnika za lastno rabo.
Celoten intervju je na voljo tukaj.