Dušan Kegl Šalehar

Pogovor: Dušan Kegl Šalehar

PT1

00:00 (T) - Najprej naju zanima kakšno vlogo ste imeli v slovenski računalniški industriji, če ste bili morda razvijalec katerega od računalnikov (Slovenskih), ali pa uporabnik katerega od računalnikov ?

00:12 (Š) - Jaz sem se že pred tem ukvarjal z mikro računalniki, preden sem prišel na delto

00:18 - Jaz sem na Štefanu delal, pa potem na Iskri Telematiki v razvoju teh digitalnih central na osnovi Motorolinega 8-bitnega računalnika

00:29 - To so bile hišne centrale, ki so… v bistvu je bila to konverzija govora v digitalno obliko, pa skozi naprave v podsisteme zopet nazaj. To se pravi ni bila več tista anologno klasična kot bi diktafon klasični računalnik usmerjal, v bistvu je klasična centrala samo releje usmerjala.

00:50 - No ampak jaz sem imel probleme z Telematiko, ker sem jim dokazal, izračunal, da z 8-bitnimi procesorji ne bomo mogli it in da moramo it na Motorolo 6800

01:04 - Firma kot takšna je bila precej okostenela, bila je še vedno analogna relejska miselnost, jaz sem bil pa mlad mlečnozobec, frišen iz faksa

01:15 - Torej jaz sem takrat imel dve ponudbi, eno od Delte, eno pa iz HP zastopstva, ampak me je profesor Železnikar zvabil v Delto zato da bi začeli razvijat področje mikro računalništva

01:35 - No in jaz sem tam v nekih 80ih letih tja prišel in seveda prva naloga je bila da nekaj naredimo.

01:45 - Jaz sem se že pred tem ukvarjal z DRDoS-om pa z ??, ?? in z Intelom smo se za Partnerja odločili da delamo 16-bitno mikroračunalniško ploščo, tako da je DRDoS kompatibilna in da bodo vse te DRDoS-ove rešitve aplikativne oz. rešitve, ki so bile gor od Word procesorjev…tabelaričnih stvari možne

02:18 - Takrat je bil DRDoS zelo razširjen v tej mikroračunalniški smeri

02:23 - No hkrati smo v to ekipo potegnili še 4 ključne ljudi: Drago Novak, Marko Kovačevič, HaĐija (se ne spomni imena, vedno so ga tako klicali), Borut Kastelic. Kasneje se nam je pridružil še Bojan drobež

02:43 - No in prva stvar, ki je bila smo morali za interbiro zagreb pripraviti mikroračunališko rešitev, nek računalik, ki bo te stvari pokazal kaj imamo

02:57 - No in tisto kar smo imeli na razpolago smo imeli Deltine monitorje VT100, ki so imeli dovol prostora ob strani, da smo lahko tja periferijo in ploščo, ki smo jo “zwrapali”, dali notri.

03:11 - Marko Kovačevič in fantje so razvili celotno ploščo z mislim, da je bilo 64 Kb pomnilnika pa toliko in toliko ROM-a, 286 MHz Procesor… …pa še vhodno izhodne enote in takšne klasike, pa seveda dva floppy-ja. To je bila takrat že revolucija imeti ne 8 inčne floppy-je ampak mislim, da da so bili 5 inčni

03:45 - No in to smo imeli prototip “zwrapan”… to (smo) na Interbiroju pokazali in je bil hec no in seveda naš direktor Škrubej je to zagrabil in nam je dal kar veliko prostih rok

04:00 - No in smo mi to lepo razvijali in v tistem letu po Interbiroju smo Partnerja na 286 procesorju v neko novo lično ohišje spravili testaturo itd. ampak še vedno na DRDoS-u to pa zato, ker bi sicer imeli licenčne probleme z Microsoftom.

04:25 - Vi morate vedeti da je bil takrat uvoz digitalne logiče problematičen, ker je bil centraliziran skozi beograd.

04:35 - Deviz ni bilo, si moral za vsak devizni nakup dobiti dovoljenje v Beogradu in tako naprej.

04:41 - Nabavna služba delte je imela kar veliko dela, da je te stvari sploh pravočasno prinesla not, ker te stvari so se lahko dogajale tudi po pol… leto dni preden si dobil ta dovoljenja …in mi smo v bistvu te stvari zelo hitro dobivali

04:49 - Tako da potem, ko smo mi opravili ta osnovni razvoj, smo mi to predali fantom v neko vrsto proizvodnje in potem se s tem nismo več ukvarjali.

05:13 - Bolj ali manj smo morebiti kakšne spremembe vi BIOS-u delali.

05:18 - Moj prispevek k temu… sem jaz imel s prejšnjega mojega dela, sem imel knjižni zbirnik, ki je znal izdelovat kodo za programiranje mornariških digitalnih central. Prej so bite pisali, imeli so takšne papirje in so pisali bite in krmilili procesorje.

05:37 - Jaz sem nek makro križni zbirnik tu naredil, pa še na Delti.

05:42 - Kot spinoff tega je bil pa tudi izdelek, ki je bil reverz, to se pravi, ki je znal brati strojno kodo in znal izdelovati asemblersko kodo nazaj.

05:55 - No in tako smo mi v bistvu ta bios, ni se imenoval bios takrat ampak je bil tako imenovan monitor, reverzni inženering naredili in določeni stvari popravili, da je bila stvar bolj optimalna za naše potrebe

06:11 - V temu času smo tudi še vgradili v Partnerja prvi Winchester disk. V bistvu smo Olivekijev Winchester disk (5 inčni) dobili, ki je imel 5 MB zmogljivosti. To je bila za tiste čase ogromna količina podatkov.

06:31 - To je bilo to… kot ekipa. In ko smo to mi predali je potem prišla ideja iz te ekipe pod vodstvom profesorja dr. Železnikarja, da gremo na 16-bitni razvoj.

06:48 - Tudi na to da bomo ne samo imeli ne eno procesorsko ploščo ampak več procesorsko ploščo, več plošč različnih procesorjev zaradi tega ker je v tistem času DEC naredil tako imenovan T-11 mikroprocesor, ki je bil v bistvu neke vrste PDP-11 procesor.

07:11 - Pa še v tistem času so nas združili z Iskra računalništvom. Iskra fantje so pa delali na področju 6800 procesorja in smo rekli vsi računalniki bodo delali, uporabili bodo skupne vire, to pomeni skupen pomnilni prostor, zelo ambiciozno smo to mi začrtali, skupno periferijo,networking in vse to naprej… In to se je začelo delati.

07:40 - S tem da smo mi zaradi tega, ker enostavno v Sloveniji nič ni bilo oziroma v okolici…ker Partnerja smo… izdelavo prve ničte serije tiskanih vezij, v bistvu imeli so 18 layerjev. Plošča za v partnerja je bila dovolj majhna in smo imeli velike težave s to proizvodnjo. To nam je recimo ilveti proizvajal in to vojni oddelek, ki je delal tiskana vezja za njihove bombe.

08:07 - No smpak.. skratka v Nemčiji smo pa plošče delali in takšne zadeve. In to seveda ni šlo preveč logistično…

08:17 - Iskra je pa takrat imela v Santa Clari izpostavo Iskra Electronics iz New York-a… in ideja je padla da gremo tja in to tam razvijamo.

08:33 - In vseh nas 5 smo se usedli na avion in v enem mesecu s pomočjo seveda, osnovni dizajn naredili in layout-e za izdelavo osnovnih plošč.

08:48 - Namreč okolje takrat v silicijski dolini je bilo zame kot noč in dan. Jaz sem bil tisti, ki je skrbel za celo ekipo. Dobil sem denar na roke od direktroja, ker drugače ni šlo, ker 30000$ nisi mogel na svoj tekoči račun dobiti, jaz sem dobil kot te traveler’s čeke… to pomeni da je Direktor… v tistem času je bilo veliko zaupanju, osebnem zaupanju stvari in to je tisto kar je celotno zadevo peljalo naprej. To je bil res teamwork in zaupanje med sabo.

09:27 - Jaz sem skrbel za to, da so fantje dobivali material, da so imeli vse…Da sem recimo izvedbo tiskanih vezij, vi morate vedeti da, če smo mi layoute naredili je bilo tiskano vezje, prvih 10 komadov je bilo narejeno v parih dneh.

09:50 - Če si hotel do najnovejšega čipa prit sem imel stik Santa Clari, ki je imel direktno povezavo z Intel-om, poklical in sem dobil najnovejši čip iz produkcije. Tudi opremo, opremo si naročil na lizing oziroma rental si jo.

10:11 - Fantje so določili kaj rabimo, od analizatorjev, emulatorjev in celega kupa stvari in je prišla čez noč na firmo

10:22 (T) - Se pravi, če prav razumem, vi ste bil vodja … ?

10:25 (Š) - V bistvu izvršni vodja bolj ali manj. Mi nismo imeli formalnega vodje v tej skupini zaradi tega, ker… naša znanja so se prepletala in dopolnjevala.

10:38 - Jaz sem bil mamo bolj iznajdljiv, malo lažje sem komuniciral z Američani, znal sem jih prepričat…

10:48 - Poleg tega smo imeli tudi dobro bazo znancev v silicijevi dolini, zlasti je bil tam nek Drago Herman iz H R Micro Electronics. Sicer Hrvat po rodu ampak je že v 70-ih letih šel v ameriko in tam imel svojo firmo, ki se je pred vsem ukvarjala z Intel-ovimi produkti, izvozom v evropo in na balkan, pred vsem v Jugoslavijo.

11:22 - Mi smo recimo prvih deset plošč naredili v prvem mesecu

11:29 - Prvo ploščo so fantje populirali, videli če deluje, če je design bil v redu in neke popravke so naredili, ki so se lahko wrappali.

11:41 - Nato sem angažiral nekega Kitajca, da je svoje… mu prinesel ves material, vse plošče, vse načrte. Osnovno ploščo, ki jo je videl… in čez teden dni je bilo tistih prva serija 10 prototipov narejenih in te smo potem prešvercali v Jugoslavijo.

12:06 - Švercali smo pa tako. Mi smo v Ameriko odpeljali en precej velik lesen zaboj, ki je bil narejen za letalski prevoz. In notri je bilo prazno ohišje od Triglava. In ko smo mi prišli nazaj smo vse napolnili s temi prototipnimi ploščami. Takrat se nihče ni spoznal na računalnike… mi smo praznega peljali dol in nazaj polnega. Nihče se ni spomnil da bi tehtal, čeprav je pa bila škatla namenoma precej težka.

12:47 - Tako smo tudi še nekajkrat čipe vozili v Jugoslavijo zaradi tega, ker enostavno, če si rabil nove čipe, TTL-ove bolj zmogljive, enostavno nisi mogel.

13:02 - Potem smo se pa odločili, da bo Iskrina računalniška proizvodnja v stegnah proizvajala Triglavove plošče. To so bile takrat že J-11 procesorske plošče.

13:22 - Prvi operacijski sistem, ki je bil na Triglavu, je bil Microsoftov Xenix. To je bila Microsoftova varianta za Intel navadnega Unixa.

13:35 - Ampak to nas seveda ni zadovoljevalo, ker je Microsoft, takrat smo tudi z MS-jem kar precej stikov imeli, jaz sem se tudi pogovarjal z Bill Gates-om okrog teh zadev ampak sem videl, da gredo oni v popolnoma drugo smer. V DOS in Windowse. Mi smo se pa odločili že zaradi logiče, če imaš 3 različne hardware moraš imeti operacijski sistem, ki je vsaj 95% enak… in je bila logična izbira UNIX.

14:20 - Mi smo kupili uradno licenco UNIX-a pri Berkley-u. Mislim, da smo dali 50 tisoč dolarjev.

14:27 - To so bili trakovi z UNIX kodo in potem je vsaka ekipa prilagotila kernell svojemu procesorju, da je bila ta zadeva tako kot mora biti.

14:41 - Če se vrnem nazaj na PARTNERJA. Mi smo v bistvu prvo pametno proizvodnjo partnerjev delali v šentjakobu.

14:49 - V Šentjakobu je Delta imela imela neko firmico. Bila je v bistvu firma, ki je bila vmesnik med Ameriko in Jugoslavijo. Skozi tisto firmo je bolj ali manj šel ves uvoz sestavnih delov za Deltine variante VAX računalnikov. Tam smo potem mi tudi delali te zadeve…

15:15 - Pri Triglavu smo imeli mi operativne probleme z usmerniki, probleme s temperaturno obstojnostjo (v smislu da je začel odpovedovati, motnje so bile ipd.)

15:33 - Mi smo imeli tam prav testno okolje, temperaturno celico, ki je usmernike testirala… pa tiskana vezja. In tam so se nekako ti partnerji tudi sestavljali, v prvi fazi.

15:47 (T) - Se pravi v Šentjakobu ?

15:49 - V šentjakobu, rožni dolini, v Avstriji.

15:56 - Seveda vi ste verjetno slišali za vse tiste razloge zakaj je Delta razpadla. Delta je po mojem razpadla samo zato ker vodstveno in organizacijsko ni bila pripravljena na izive novega časa in tudi te tehnologije.

16:19 - Razpala / propadla je pa pred vsem zaradi tega, ker je bila Delta inženirska firma, 150 zaposlenih in več kot polovica inženirjev, in to dobrih inženirjev. Ko smo se združili z Iskro smo kar na enkrat dobili zraven še 500 delavcev in nek cel kup vodstvenega kadra, ki razen teh razvojne ekipe okrog teh 68000 ni doprinesla kaj pametnega k celotni firmi.

16:55 - In ste imeli neko okosteneko strukturo,ki se je pridružila k neki fleksibilni zadevi. Mi nismo imeli nekih, bi rekel, stalnih teamov. Bila je bolj lean matrična organizacija, imel si kocko in si pobiral ljudi, ki si jih rabil za določene projekte in to je delovalo, pa zaupali smo si.

17:22 - In to je bil po mojem glavni tega. Pa seveda poglejte, potem je Gorenje delal neke svoje računalnike BOROX in podobno, potem ANIŠ je delal svoje stvari. Cela zadeva se je sprofajlirala.

17:42 - Mi smo računalnike prodajali za, ker v tistih časih je bil problem z denarjem, z veliko inflacijo in naši računalniki so bili včasih čisto navaden barto. Prodal si jim prodal računalnik, v skopje npr., in dobil nazaj v zameno cel kup tovornjakov ali pa vagonov vina.

18:08 - Tako se je delalo to v tistih časih ker gotovine ni bilo, oz. je bila takšna… Jaz sem imel plačo recimo par milionov dinarjev ampak, če jih nisem tisti dan, ko sem plačo dobil dobil takoj zamenjal v marke sem imel naslednji dan 10 / 20% manjšo plačo.

18:27 - Pa seveda Delta je bila tudi malce trn v peti politiki, to je dejstvo. Je le prinašala nekaj novega, takrat so se odpirale garažne firme, švercali so se PC-ji preko meje oziroma tam si, v Podljublenju da drugi strani “pri Novaku” kupil računalnik, ga po delih prešvercal v Slovenijo, ga sestavil in si imel doma računalnik. Ni šlo drugače.

19:03 - Vse to je verjetno pogojevalo k temu pa seveda, ko ti preraseš v takšno veliko firmo, karnaenkrat postanejo največji problem plače, ki jih moraš zagotavljati vsak mesec. Nimaš več rezerv, če ti politika ni naklonjena imaš težave s pridobivanjem kreditov pri bankah.

19:29 - In jaz nisem zdržal… mislim, da sem pol leta v prazno gledal, moji fantje so tudi v prazno gledali in se odločili, da ustanovijo svojo firmo…

19:43 - jaz sem pa dvomil v uspeh takšnih samostojnih poti in sem se prekvalificiral

19:57 - Še to ne smem pozabiti, za dosežke Partnerja je moja ekipa dobila Kidričevo nagrado za znanstvene dosežke. Že to je bila neka takšna potrditev tega dela.

20:12 - Ampak to je bilo to, v bistvu smo bili prezgodnji. Pa stare metode v novih časih. Časi si bili zelo turbolentni in si moral biti zelo gibljiv.

20:24 - To se je gibalo proti 90im letom, tudi politična gibanja so bila, zveza mladine je začela odpirati privatne firmice.

20:37 - Bom rekel omogočala je (zveza mladine), da so ljudje pod njenim okriljem na področju računalništva odpirali firmice.

20:45 - Tako je Mikrohit nastal in še cel kup takšnih firm.

20:50 - In seveda, vsi so se borili za to pogačo na temu področju poslovnega računalništva.

21:02 (T) - Ali so te male firmice večinoma samo sestavljale dela ali so tudi kaj sami razvijali ?

21:09 (Š) - Večinoma je bila to garažna zadeva, softwaresko se je šele potem na temu področju začelo kaj več delati.

21:19 - Najprej je bilo to… Tisti, ki je imel boljše pogoje je imel tudi nižje cene. Začelo se je tudi uvažati že veliko iz Kitajske, Koreje in tega področja.

21:34 - Lahko bi rekli da je bilo vse skupaj revolucionarno gibanje. Stare industrijske moči so se karnaenkrat začutile ogrožene s temi dogajanji.

21:54 - In seveda po letu 90 se je stvar končala v množici malih firm.

22:07 - Slovenija je s tem ko ni imela koncentriranega kadra, recimo če govorimo o 70 ali pa 100 ljudeh, ki so se zares spoznali na osnove infrastrukture. V današnjih več tega ne rabiš ampak v tistih časih si moral vedeti kako hardware deluje, kako stvar diha, da si lahko sploh operacijski sistem naredil, pa aplikacije, komunikacije, mreže, ethernet. cel kup stvari se je takrat dogajal.

22:42 - Za grafične zadeve recimo smo morali prav od Ameriške vlade dobit izvozna dovoljenja, za grafiko, barvno grafiko sploh.

22:58 - Kar na enkrat se je to razdrobilo, ni bilo več napredka in tudi ni bilo več kritične mase za karkoli pametnega naredit v to smer.

23:13 - Tako se je končala zlata doba tehnološkega razvoja Slovenije.

23:25 (T) - Se pravi, če vas prav razumem je šlo na koncu samo še za konkurenco, preprodaja ?

23:33 (Š) - pa prijatelske povezave in tako naprej.

23:44 - Če gledamo za naprej, pri tem je imela Slovenija vsaj dve možni izbiri, da bi lahko to področje pokrivala.

23:51 - Prvič Mikroelektrnika Iskra je bila izredno dobra na debeloplastnih tehnologijah

24:00 - Elektrooptika, laserji, optične zadeve.

24:06 - Jedro dobrih inženirjev je bilo na področju tako hardware-a, firmware-a, operacijskih sistemov in pa aplikacij.

24:14 - Ker Delta je le prodajala priprejene operacijske sisteme na področju WAX-ov, prirejeno podatkovno bazo in pa seveda aplikacije. Tega je bilo veliko.

24:29 - Z zatonom Delte se je vse to razdrobilo.

24:33 - To je ta ista žalost zakaj je Slovenija takrat začela zaostajati v Evropi.

24:41 - Moram povedati da je takrat med 80 in 90 letom bila Slovenija kar v vrhu tehnološkega razvoja mikroračunalniških sistemov, ne samo poslovnih !

24:58 - Recimo J-11 procesorji, Triglavove plošče so poganjale vozičke v Mercedesu, Pogovarjali smo se s Siemens Nixdorf o proizvodnji raznih stvari ampak vse to je šlo v propad.

PT2

25:24 (T) - Po vašem mnenju, kakšne so bile prednosti in slabosti vaši novejših računalnikov takrat, pa tako na splošno me zanima, če se je kaj delalo na temu kakšno kvaliteto komponent ste dali notri na začetku pa potem proti koncu, če se je že takrat špekuliralo.

25:46 (Š) - O ja, mi kot razvijalci smo zahtevali “industrial grade components”. Se pravi strogo kontrolirane zadeve po specifikacijah. To se je nekaj časa držalo, potem ko so šle pa te zadeve vn v proizvodnjo so se pa nabavne službe in tisti odgovorni za proizvodnjo odločali bolj ali manj bodisi zaradi cen, bodisi zaradi hitrosti dobave. Enkrat se je celo zgodilo, da so nam TTL serijo pripreljali iz vzhodne Nemčije, ker enostavno ni delala. Te je tudi zelo vplivalo, ta kontrola kakovosti je vedno problematična.

26:55 - Proizvodnja je proces, ki se ga moraš držati, določena pravila so. Kvaliteta komponent, ki prihajajo, vhodne kontrole, medprodukcijske kontrole in izhodne kontrole.

27:14 - … (sum) danes je 1 napaka na milijon, dobavitelj skrbi za kvaliteto, včasih tega ni bilo.

27:37 - Takrat si moral sam prekontrolirati zadeve, če delajo, zato je bilo v proizvodnji cel kup kontrol. Delovanje sistema, in delovanje v različnih temperaturnih in napetostnih okkoljih.

27:56 - Tega jaz ne vem, če se je to počelo ali se ni, mi smo to vse predpisali.

28:03 - Ko smo dajali stvari v proizvodnjo smo napisali produkcijsko dokumentacijo, v bistvu izhodišča za produkcijsko dokumentacijo

28:15 - V tistih časih je bilo jasno, ko ti začneš proizvodnjo moreš najprej poskrbeti za učinkovito obvladovanje proizvodnje. Ne samo, da normalno teče ampak tudi, da vsi spoštujejo predpise.

28:39 (T) - Ko ste prej omenili, da je v začetku dobava trajala po pol leta. Je šlo že takrat za metanje polen pod one ali zgolj za takšna pravila.

28:50 (Š) - Takšna so bila dejstva, takšno je bilo okolje. Kasneje so se stvari pohitrile. Delta je imela po celi Jugoslaviji izpostave. V Beogradu smo imeli zelo dobro izpostavo in oni preko vez in poznanstev znali zadevo pohitrit. 29:19 - Spomnim se, ko sem šel v Beograd po en štempel, mi je kolega iz Beograda striktno naročil naj pridem tja z aktovko v kateri morajo bit trije viskiji in točno kateri. En za tajnico, en za svetovalca in en za tistega, ki je štempel dal. Snađi se, to so bili takšni časi.